Največji slovenski spletni izobraževalni portal
Strinjam se Želim izvedeti več Zavrnem

Upornikom proti izobraževanju odpoved službe

Objavljeno: 31.08.2006
Pri napotitvi delavca na izobraževanje naj si podjetje zagotovi prenos pridobljenega znanja na druge delavce

Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) mora delodajalec zagotoviti izobraževanje zaposlenim zaradi potreb delovnega procesa ali če se je s tem mogoče izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti ali poslovnega razloga. Ali sem sodi tudi zvišanje stopnje izobrazbe s srednje na visoko, se sodišče odloča od primera do primera.

Po ZDR se mora delavec izobraževati. Če to zavrača in dokažemo, da je zaradi tega moten delovni proces, je možna redna odpoved pogodbe o delovnem razmerju, je prepričana Etelka Korpič Horvat s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Kot je na seminarju o pogodbi o izobraževanju, ki ga je pripravilo GV Izobraževanje, povedala Etelka Korpič Horvat, se v Sloveniji izobražuje 35 odstotkov zaposlenih. Pri napotitvi delavca na izobraževanje naj si podjetje zagotovi prenos pridobljenega znanja na druge delavce. V opisu delovnih nalog namreč delavec navadno nima še "dejavnosti" izobraževanja. Obveznost prenosa znanja na druge mora biti posebej določena z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ali v sistematizaciji delovnih mest, saj je ne moremo zajeti v postavki "druga dela", ki je navadno zapisana v sistematizaciji. Izobraževanje je namreč posebno delo / zaposlitev.

Dolžnost izobraževanja

Pri urejanju izobraževanja je treba ločiti javni in zasebni sektor. V javnem je dovoljeno le to, kar določa zakon, v zasebnem pa, česar ne prepoveduje. Če je pogosto izobraževanje za določeno delovno mesto mogoče predvideti, se lahko uredi že v pogodbi o zaposlitvi. Po ZDR se mora delavec izobraževati. Če to zavrača in dokažemo, da je zaradi tega moten delovni proces, je možna redna odpoved pogodbe o delovnem razmerju, je prepričana Etelka Korpič Horvat.

Razumen rok odplačevanja

Mirovanje delovnega razmerja za primer izobraževanja ni predvideno, vendar se obe pogodbeni strani lahko dogovorita tudi za to (denimo enoletno šolanje). Če se delavec ne vrne, podjetje lahko uveljavlja odškodnino, saj je utrpelo škodo, čeprav je vse stroške prevzel delavec. ZDR ne omenja izobraževanja, ki je v interesu obeh strani (določa le eno ali drugo), vendar to ni ovira za sklenitev takšne pogodbe. Upošteva jo tudi sodišče. Rok za odplačilo šolnine naj bo razumen, zgornja meja naj bi bila pet let, čeprav je bilo izobraževanje zelo drago. Zahtevki iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi izobraževanje, zastarajo v petih letih. Ali je šolnina boniteta, je odvisno od tega, ali je izobraževanje povezano s službo.

Objavljeno z dovoljenjem uredništva www.finance-on.net.

Komentarji