Največji slovenski spletni izobraževalni portal
Strinjam se Želim izvedeti več Zavrnem

Raziskava trga jezikovnih izobraževanj

Objavljeno: 01.09.2006

S tem dejanjem so se med ljudstvi pričele jezikovne komunikacijske težave. Dandanes poznamo več kot 6800 jezikov. Na prvi pogled se nam to zdi veliko, vendar jezikoslovci zatrjujejo, da jih je bilo v preteklosti mnogo več, saj nekatere ocene močno presegajo neverjetno število sto tisoč jezikov v vsej človeški zgodovini. Distribucija današnjih jezikov v svetu je zelo neenakomerna. Evropa jih pozna le približno 200; Severna in Južna Amerika 1000; Afrika 2400; Azija in Pacifik 3200, od česar jih le Papua Nova Gvineja pozna več kot 800. Polovico vseh jezikov v svetu govori le po šest tisoč ali manj ljudi. Iz tega lahko sklepamo, da je bil bog pri svojem delu v Babilonu vsekakor zelo temeljit. Če se učite jezik na jezikovnem tečaju ali pa vam je prijazen Italijan zaradi težav pri sporazumevanju preveč zaračunal, lahko račun mirne duše izstavite vašemu župniku ali pa ga naslovite kar papežu v Vatikan.

Šalo na stran. Ker nihče od nas nima ribe Babilonke, ki bi si jo lahko vtaknil v uho, kakor to storijo junaki v Štoparskem vodniku po Galaksiji, se moramo jezike učiti. To je lahko zelo enostavno, če ste Kennteh Hale, preminuli akademik iz Teksasa, ki je potreboval le 15 minut za funkcionalno sporazumevanje v novem jeziku, en teden za tekočo konverzacijo v zahtevni nizozemščini, skupno pa je govoril 50 jezikov. Od tega tudi nekaj tako redkih, da so že pred njegovo smrtjo izumrli vsi rojeni govorci, kar ga je seveda zelo razžalostilo. Govoril je jezike, ki jih na koncu ni znal nihče drug na svetu razen njega.

Zapleteno življenje. Življenje vseh preostalih normalnih ljudi je dosti manj zapleteno. Do približno dvanajstega leta starosti izgubimo sposobnost intuitivnega samodejnega učenja jezika in nato se moramo pošteno potruditi, da se naučimo kakšnega novega. Zaradi tega najpogosteje izberemo tečaj tujega jezika, ki se jih Slovenci zadnje čase vse bolj pogosto udeležujemo. Zaradi vstopa Slovenije v EU se je apetit posameznikov in podjetij po poznavanju tujih jezikih precej povečal, saj se nam odpirajo nove meje profesionalnega razvoja in gospodarskega sodelovanja. To potrjujejo tudi jezikovne šole, ki zaznavajo trend rasti povpraševanja po nekaterih jezikih. Znanje vsaj enega jezika, kot je angleščina, je pri iskanju službe dandanes že samoumevno. Konkurenčno prednost pred drugimi kandidati imamo lahko le, če obvladamo še enega ali dva tuja jezika.

Raziskava zanimanja Slovencev za tuje jezike, ki je bila opravljena na osnovi nekaj manj kakor 3000 anketirancev, je pokazala, da se ljudje na prvem mestu, z deležem 30%, najpogosteje zanimajo za učenje angleščine. To je razumljivo, saj je angleščina dandanes velja za 'lingua franca', t.j. enoten jezik, ki se uporablja za medsebojno sporazumevanje tujcev v političnem in poslovnem življenju. Po zaželenosti si nato sledijo jeziki sosednjih držav: nemščina 19%, hrvaščina 12% in italijanščina 11%. Temu sledi zanimanje za španščino, ki zelo koristi prav na počitnicah, njen delež je 5,5%, ter srbščina in francoščina z deležem okoli 5%. Omembe vredno je tudi zanimanje za ruščino z deležem 2,1%. Preostanek zanimanja se je nanašal na katerega izmed manj znanih ali za širšo javnost manj pomembnih jezikov. Zanimivo je, da je s te lestvice najbolj zaželenih jezikov izpadla sosednja madžarščina, za katero je zanimanje pokazalo le 0,3% vseh anketiranih. Razlog je lahko v nezanimivosti samega jezika, ker spada v nam povsem tujo skupino ugrofinskih jezikov. Po drugi strani imamo z Madžari relativno kratko mejo, povrhu tega pa se nikoli nismo po njih zgledovali ali prevzemali njihovih vrednot in idolov.

Druga raziskava, ki se je lotila obsega povpraševanja po jezikih na vzorcu približno 800 ljudi, potrjuje vrstni red najbolj zaželenih jezikov, čeprav podaja deleže v drugačni velikosti. Potrebno je upoštevati, da je raziskava zajela manjši vzorec, ljudje pa so morali izbrati le enega izmed šestih jezikov.

Povpraševanje po tujih jezikih

Za tečaj angleščine se je odločilo 39%, nemščine 22%, italijanščine 15% , španščine 12%, francoščine 9% in ruščine 3% vseh vprašanih.

Zanimanje za oblike izobraževanja

Prva je komunikacija. 36% se jih je opredelilo za tečaj splošnega jezika, 25% za tečaj poslovnega jezika, 22% za tečaj konverzacije, 15% za priprave na mednarodne izpite in 2% za priprave na maturo.

Jezikovne šole so se dobro prilagodile potrebam tečajnikov in ponujajo vse oblike izobraževanja.

  • Največ programov splošnih jezikovnih tečajev obsega od 60 do 80 ur, termini in cene pa so zelo različne. Slednje se gibljejo med 1040 SIT in 1550 SIT na uro.
  • Tečaji konverzacije so nekoliko krajši, trajajo od 30 do 50 ur, cene pa so bolj enotne. Večina šol zaračunava okoli 1500 SIT na uro.
  • Tečaji poslovnih jezikov trajajo od 40 do 75 ur in stanejo od 1350 SIT do 2000 SIT na uro.
  • Individualni tečaji tujih jezikov so med seboj najbolj raznoliki. Šole zaračunavajo od 4500 SIT do 8000 SIT na uro, kar je odvisno od tega, ali se tečaj opravlja na višji ali nižji stopnji. Pri nekaterih jezikovnih šolah se je mogoče dogovoriti za individualne tečaje v paru, ki so temu primerno cenejši.

Nekoliko manj, vendar še vedno zelo veliko jezikovnih šol ponuja tečaje, ki so organizirani za zaključene skupine v podjetjih. Ti tečaji pridobivajo na popularnosti, polovica podjetij pa se sama dogovori za ceno, termin in čas trajanja. Večina takšnih tečajev je 60-urnih, cene pa se gibljejo okoli 1200 SIT na uro. Delodajalci imajo pri izvajanju in vsebini teh programov več nadzora, saj je tečaj lahko prilagojen v prvi vrsti potrebam podjetja in doseganju večje dodane vrednosti zaposlenih. Za podjetje je takšna oblika tečaja ponavadi ugodnejša, vendar ima svoje slabosti. Slušatelji so ves čas med istimi ljudmi in v istem okolju, zato nekatera podjetja raje organizirajo tečaje v prostorih jezikovne šole, kar zaposlenim bolj ugaja kljub večji izgubi časa.

Osvežitveni tečaji1 28 - 70 (najpogosteje 40) Okoli 1300 Intenzivni tečaji1 Najpogosteje 35, največ 70 Okoli 1500 Priprave na maturo1 42-70 od 1200 do 1500 Tečaji za otroke2 30-70 Od 950 do 1500, povprečno 1150

1  Tečaje ponuja približno polovica vseh šol.
2  Tečaje ponuja več kakor polovica vseh šol, vendar le redke ponujajo tečaje za predšolske otroke.

Le redka jezikovna podjetja ponujajo tudi tečaje za pripravo na mednarodne izpite, ki trajajo od 30 do 70 ur, cene pa se gibljejo okoli 1300 SIT na uro. Slovenci se najpogosteje odločamo za mednarodno priznane izpite angleščine FCE, CAE in poslovne izpite Cambridge. ZD in ZMP sta najpogostejša izpita za nemščino. Za italijanske izpite je povpraševanja v osrednji in vzhodni slovenski regiji manj. Kandidati jih opravljajo, da lahko formalno dokazujejo dodatna znanja in povečujejo svojo konkurenčnost na trgu delovne sile.

Pomembna novost na področju programov jezikovnih šol so evropski standardi jezikovnega izobraževanja, ki jih je sprejel Svet Evrope in prinašajo kakovostne in pregledne storitve. Standardi predpisujejo evropski referenčni okvir, ki definira potrebna jezikovna znanja za doseganje predpisanih kompetenc. Referenčni okvir opredeljuje šest stopenj, ki si sledijo po zahtevnosti in so merilo, po katerem imajo potrošniki jasno predstavo o tem, kakšen nivo znanja bodo pridobili. Ko opravimo izpit na določeni ravni, prejmemo potrdilo, ki ima veljavo povsod po Evropi, vendar ni nadomestilo za prej omenjene certifikate.

Evropska lestvica ravni znanja A2 Uporaba preprostih besednih zvez, s katerimi opišemo sebe in družino in se sporazumevamo v vsakdanjih življenjskih situacijah. Samostojna raba jezika B1 Razumevanje osnovnih točk, kadar gre za situacije pri delu in v šoli, obvladovanje situacij pri potovanju, podajanje kratkih utemeljitev. B2 Razumevanje pogovorov in predavanj o konkretnih in abstraktnih temah. Jasno izražanje in sporazumevanje z rojenimi govorci. Kompetentna raba jezika C1 Razumevanje in povzemanje daljših tekstov zahtevnejših vsebin. Spontano izražanje misli brez očitnega iskanja ustreznih izrazov. C2 Razumevanje vsega slišanega ali prebranega brez napora, znanje enakovredno rojenim govorcem. Vir: Goethe-Institut Ljubljana

Učenje jezikov je del vseživljenjskega izobraževanja, ki se nikoli ne sme zaključiti, saj se z učenjem razvijamo intelektualno in osebnostno. Izbira učenja tujega jezika je prepuščena predvsem vsakemu posamezniku, ki se mora zanj odločiti na podlagi svojih potreb, želja in življenjskih ciljev.

Komentarji