Največji slovenski spletni izobraževalni portal
Strinjam se Želim izvedeti več Zavrnem

Obvladovanje konfliktov in komunikacija

Objavljeno: 16.06.2016
Kaj je konflikt?

Ko slišimo besedo konflikt, pogosto pomislimo na nekaj slabega: prepir ali celo pretep ali pa kar vojno. A vse to so pravzaprav posledice konflikta ali odzivi na konflikt. Konflikt se začne že veliko prej, še preden ga kdo opazi. Konflikt izvira iz različnih neusklajenosti (ciljev, stališč, vrednot, delovanja, pričakovanj, razumevanja, razpoloženja, motivacije …), ki vplivajo na neoptimalno sodelovanje ali sobivanje.

Posledice nerazrešenih konfliktov

Do konfliktov prihaja povsod: v družinah, v šolah, v podjetjih, v skupnostih … a ker jih pogosto ne rešujemo učinkovito, se kopičijo in prispevajo k celi vrsti negativnih posledic, od poslabšanja odnosa, slabšega vzdušja, manj kakovostne komunikacije, pa tudi do nasilja, psiholoških motenj ali psihosomatskih bolezni. Seveda pa je ena od pogostih posledic konflikta oz. nakopičenih in nerešenih konfliktov tudi prekinitev odnosa ali sodelovanja.

Sposobnost prepoznavanja in reševanja konfliktov

Ljudje v splošnem konfliktov ne znamo prav dobro reševati. Večinoma se jim izogibamo ali jih skušamo izgladiti, ko so preveč očitni ali boleči pa pride do vsiljevanja svojega pogleda oz. zahtev ali pa prekinitve komunikacije in celo odnosa.
Del težave je v tem, da konfliktov sploh ne prepoznamo pravočasno, ali pa jih sicer opazimo, a ker ne vemo, kaj z njimi narediti, ne naredimo nič. Zavedati se jih začnemo pogosto šele takrat, ko je že skoraj prepozno oz. ko so že preveč boleči, da bi jih bili sposobni sami reševati.

Stanje šibkosti in osredotočenosti nase

V vsakem konfliktu, ki ga doživljamo pride do nemoči in stiske, ter osredotočenosti nase. Posledično izbiramo strategije, ki naj bi našo stisko in nemoč zmanjšale, vendar pa vse prepogosto za nastanek konflikta krivimo drugega in od njega terjamo rešitev oz. spremembo ali pa ga (nezavedno) skušamo kaznovati za to kar nam je povzročil. S tem pa pri drugem samo še okrepimo stanje nemoči in osredotočenosti nase in posledično se konflikt še boj zaostri.

Ali imata lahko obe strani prav?

V konfliktu ravno zaradi stiske in nemoči, ki jo doživljamo, vsaka stran dojema sebe kot žrtev in drugega kot povzročitelja, čeprav v resnici konflikt izhaja iz neusklajenosti. Če ima drugi drugačno mnenje, drugačne cilje ali drugačne vrednote od mene, še ne pomeni, da ima napačne. Težava pa nastane, če naj bi usklajeno delovala ali če je potrebno sprejeti odločitve na katere prav ta mnenja, cilji in vrednote vplivajo.

Velik krivec za konflikte je napačno razumevanje

V jedru mnogih konfliktov je nesporazum oz. napačno razumevanje drugega. Prav v vsakem konfliktu pa je napačno razumevanje ali popačeno dojemanje drugega vsaj prisotno in se z zaostrovanjem konflikta krepi. A ker svojega dojemanja običajno ne preverjamo in ne postavljamo pod vprašaj, ravnamo kot da je resnično, tudi takrat kadar ni. In pri tem pomešamo dejstva z interpretacijo in ravnanje z nameni.

Zelo pomembno je torej, da smo se pripravljeni pogovoriti in prisluhniti drug drugemu, ter skušati razumeti. Če drug drugega dobro razumemo, če slišimo, kako razmišlja in kako dojema stvari, je manjša verjetnost, da bo prihajalo do nesporazumov. In ni naključje, da se za dva, ki imata dober odnos reče, da 'se dobro razumeta'.

Kaj doživljamo ob konfliktu

Ko se znajdemo v konfliktu, pogosto doživljamo nemoč, stisko in prizadetost in pri tem sebe dojemamo kot žrtve drugega pa kot krivca za našo stisko.

Doživljanje lastne stiske ali prizadetosti pomešamo z namenom drugega in drugega obravnavamo kot da to namenoma povzroča. Pri tem nevede storimo dve napaki in sicer 1.) da domnevamo, da drugi to kar počne namenoma ali vede in 2.) da se nam zdi, kot da te stiske ne moremo zmanjšati sami.

Kako iz začaranega kroga konflikta

Seveda: če drugi nekaj, kar nas spravlja v stisko počne vede ali celo namenoma, nima smisla, da bi mu mirno povedali, kaj doživljamo, saj to že ve.

Ravno tako prepričanje, četudi ni povsem zavestno, pa preprečuje, da bi se pravočasno in konstruktivno pogovorili. Namesto tega pa pride do obtožb in poskusa prisile ali pa do potlačevanja, zamere in slabšanja odnosa do drugega.
Da bi se lahko iz izvili primeža moramo narediti dve stvari: Ugotoviti moramo, kaj lahko sami storimo za zmanjšanje svoje nemoči in stiske in predpostavljati moramo vsaj delno dobronamernost drugega. Če nam to uspe, se vse spremeni. Najprej ne doživljamo več sebe kot žrtve konflikta, potem pa se lahko z drugim pogovorimo precej bolj konstruktivno, ali pa sprejmemo odločitve, ki so dobre za nas.

Kdo nam pri tem lahko pomaga?

Takrat, ko smo najbolj šibki, bi morali biti najbolj močni, da bi se iz te stiske rešili. Ko smo prizadeti bi morali razmišljati trezno. Ko smo osredotočeni nase in na svojo bolečino, bi morali iskati dokaze za dobronamernost drugega. In to je težko. Tako težko, da pogosto tega tudi če želimo ne zmoremo. A to še ne pomeni, da se konfliktov v takih primerih ne da rešiti.

Ko se pomirimo in pridemo k sebi, lahko lažje trezno razmišljamo in stvari lahko vidimo v drugačni luči. Lahko se tudi pogovorimo s kom, ki mu zaupamo in mu/ji povemo o svojem doživljanju. Lahko se obrnemo na mediatorja, katerega naloga je, da nam pomaga konstruktivno komunicirati kljub konflikti.

S tem, ko ugotovimo, kaj lahko storimo sami, za zmanjšanje svoje stiske in ko verjamemo da drugi tega ne počne namenoma, pa problem še zdaleč ni končan, saj bo v večini primerov do podobne situacije spet prišlo.

Pogovor lahko pomaga

Potrebno se je (razen v primeru, da smo izvor težave v celoti odkrili pri sebi in ga odpravili) z drugim pogovoriti, stvari razjasniti in poiskati za oba sprejemljivo rešitev. To pa je lažje reči, kot storiti. Zelo verjetno je bil v istem konfliktu tudi drugi prizadet, ali pa se bo nekonstruktivno odzval na naše sporočilo, četudi bi si sami želeli mirnega in sodelujočega pogovora. S takim odzivom pa zlahka prispeva, da spet pademo v jamo iz katere smo z velikim trudom prišli. Nas podre po tem, ko smo se komaj postavili na noge. Če smo zelo močni, mirni in konstruktivno naravnani in pripravljeni prisluhniti drugemu glede stiske, ki jo doživlja, potem je seveda zelo smiselno, da sami sprožimo pogovor.

Mediacija

Če nismo prepričani, kako bi se pogovor odvil; Če se bojimo, da bi stvar poslabšali; Če ne vemo, kako ravnati, da ob poskusu pogovora pride do prepira; Ali pa če smo sami še vedno prizadeti, je lahko koristno tudi če za pomoč pri pogovoru prosimo mediatorja. Mediatorjeva naloga je ravno v tem, da pomaga pri konstruktivnosti komunikacije. Mediator ne odloča in ne daje rešitev, ampak posluša enega in drugega in omogoča, da sta oba slišana in da slišita drug drugega tudi takrat, kadar sama sicer tega ne bi zmogla in bi se zapletla v destruktivno komunikacijo. Posledično lahko tudi sodelujeta pri iskanju rešitve in bolje razumeta drug drugega.

Osebna rast

Vsak konflikt lahko prispeva tudi k naši osebni rasti, če se za to potrudimo. Če namesto, da bi krivili drugega razmišljamo o sebi, lahko pridemo do pomembnih spoznanj. Lahko se tudi vprašamo, kako to, da me je prizadelo ali spravilo v stisko? Kako to, da sem ravnal tako kot sem? Kako si želim v bodoče ravnati v taki situaciji?

Miselni trening

Če želimo v bodoče v določeni situaciji drugače ravnati, pa običajno ne zadošča, da se tako samo odločimo, saj je naše vedenje v veliki meri samodejno in nezavedno, kot na primer hoja, ali vožnja s kolesom. Zato je pomembno, da si nov način ravnanja v določeni situaciji čim bolj doživeto predstavljamo in to večkrat. Na ta način lahko razvijemo drugačen vzorec ravnanja, ki se v naslednji podobni situaciji sproži sam, ali pa se ga vsaj veliko lažje spomnimo.

Razvijanje veščin

Poleg miselnega treninga, je zelo koristno tudi praktično razvijanje veščin v obliki vaj in urjenja. To lahko seveda počnemo sami s partnerjem, prijateljem ali sodelavcem. Še lažje pa je, če se vključimo v ustrezno usposabljanje ali trening, kjer imamo poleg priložnosti za vajo tudi strokovno vodenje. Na primer usposabljanje za mediatorje (kjer se izurimo v komunikacijskih veščinah in razumevanju konflikta), trening veščin obvladovanja konfliktov, tečaj transformativne komunikacije, umetnost poslušanja …

Ponovi vajo

Zelo preprosta tehnika, ki je koristna še posebej v komunikaciji z najbližjimi se imenuje 'ponovi vajo'. Ko se zavemo, da smo v določenem trenutku ravnali tako, kot si ne bi želeli, lahko (z ali brez najave) enostavno še enkrat ponovimo na primeren način. To v precejšnji meri odpravi učinek, ki bi ga sicer imel naš prvi način, hkrati pa v našem vedenju utrjuje drugačen, bolj konstruktiven vzorec.

Čarobna moč poslušanja

Strategija, ki v večini primerov deluje zelo pozitivno, še posebej, kadar je naš sogovornik razburjen pa je aktivno poslušanje. Ena največjih napak (ki pogosto privede do destruktivne interakcije), je da skušamo razburjenemu človeku kaj dopovedati. Takrat je veliko bolj na mestu če poslušamo in skušamo sogovornika razumeti. Da bi se prepričali, če smo prav razumeli in da bi sogovornik dobil ta občutek, lahko pomembne dele sporočila ponovimo. Ko je sogovornik slišan, se precej hitreje pomiri, kot če bi mu kaj govorili ali celo dopovedovali, da nima prav.


Za lažji začetek, vam ponujamo BREZPLAČNO knjižico Uvod v razreševanje konfliktov v medosebnih odnosih, ki jo dobite na tej povezavi.
 
Več o naših tečajih si poglejte tukaj.

Marko Iršič, Zavod Rakmo

Komentarji